{"id":7545,"date":"2021-11-07T13:47:00","date_gmt":"2021-11-07T12:47:00","guid":{"rendered":"https:\/\/jasnatuta.com\/2021\/11\/07\/se-viaggiare-da-soli-e-bello-navigare-da-soli-e-meraviglioso\/"},"modified":"2024-03-18T08:54:52","modified_gmt":"2024-03-18T07:54:52","slug":"se-viaggiare-da-soli-e-bello-navigare-da-soli-e-meraviglioso","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/se-viaggiare-da-soli-e-bello-navigare-da-soli-e-meraviglioso\/","title":{"rendered":"Lepota samote na morju"},"content":{"rendered":"

“Sama? Kaj res? Za tri dolge mesece???”<\/p>\n

Ko sem prijateljem in znancem povedala, da se spet odpravljam v Polinezijo, so skoraj vsi najprej globoko vzdihnili in takoj zatem dodali: “Blagor tebi….”. Sledili so komentarji na dejstvo, da odhajam sama.<\/p>\n

“A ti ne bo dolg\u010das? Se ne boji\u0161? In kaj \u010de se ti kaj zgodi?”<\/p>\n

Tisti, ki me dobro poznajo, sicer niso kazali velikega presene\u010denja, saj vedo, da \u017ee leta najraje potujem sama.<\/p>\n

Moje prvo samostojno potovanje ni bila zavestna izbira: preprosto nisem na\u0161la nikogar, ki bi v februarju \u017eelel ali lahko za dva tedna pobegnil na Kubo. To je bila usoda! Tisto prvo samostojno potovanje v tujino je bila namre\u010d velika \u017eivljenjska \u0161ola. Na poti sem se res ogromno nau\u010dila. Samostojno potovanje nas prisili, da zapustimo obmo\u010dje udobja, in \u017ee to je samo po sebi pozitivno. Med potovanjem smo prisiljeni navezovati stike s popolnimi neznanci, doma\u010dini in drugimi popotniki – z ljudmi, ki nas pogosto \u010desa nau\u010dijo in ki jih zelo verjetno ne bi spoznali, \u010de bi potovali v dru\u017ebi. Druga dobra plat je ta, da smo prisiljeni sami odlo\u010dati o vsem in iskati re\u0161itve, ko gre kaj narobe. Prepri\u010dana sem, da bi moral vsakdo vsaj enkrat v \u017eivljenju odpotovati sam. Kam in za koliko \u010dasa sploh ni pomembno. Ko gremo sami na pot, bolj u\u010dinkovito odkrivamo svet, ki nas obkro\u017ea, predvsem pa bolje spoznavamo sami sebe.<\/p><\/p>\n

\n
\"\"
Sama v Maleziji, november 2009<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n

Pri jadranju ni ni\u010d druga\u010de – jadranje s prijatelji je zelo zabavno in za mnoge je bistvo jadranja prav pre\u017eivljanje \u010dasa v dru\u017ebi. Tudi jaz imam v\u010dasih polno jadrnico ljudi: jadranje s prijatelji, kri\u017earjenja po Hrva\u0161ki, te\u010daji jadranja, ne\u0161teto aperitivov in ve\u010derij, skratka, moja jadrnica je pogosto polna \u017eivljenja od jutra do ve\u010dera. Tako sem izbrala, ker svojo strast do jadranja rada delim z drugimi. Ko pogledam osebo, ki se izkrca, in se zavem, da mi ji je v nekaj dneh uspelo predati svojo ljubezen do tega \u0161porta, se po\u010dutim resni\u010dno po\u010da\u0161\u010deno, ponosno in zadovoljno.<\/p>\n

\n
\"\"
Teden dru\u017eabnega jadranja med Lo\u0161injem in Trstom<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>
\n
\"tečaji
Eden od \u0161tevilnih te\u010dajev za za\u010detnike<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n

Kdaj pa kdaj si za\u017eelim, da bi imela morje samo zase. Ti\u0161ina in samota ustvarjata posebno intimnost z morjem, ki se je v dru\u017ebi preprosto ne da do\u017eiveti. Po takem poletju sem jeseni za\u010dutila potrebo, da ostanem sama z modrino.<\/p>\n\n

Usoda mi je pomagala: ravno ko sem se vrnila z zadnjega kri\u017earjenja, me je poklical prijatelj.<\/p>\n\n

“Za tri mesece se moram vrniti v Evropo. Ima\u0161 \u010das prileteti na oto\u010dje Tuamotu in malo poskrbeti za mojo jadrnico, dokler se ne vrnem?” Kak\u0161no vpra\u0161anje!<\/p>\n\n

Naslednji dan sem kupil letalsko karto in dva tedna kasneje sem \u017ee sedela na letalu Air France. Klicu Polinezije se o\u010ditno ne znam upreti.<\/strong> .<\/a><\/p>\n\n

Takoj, ko sem si opomogla od jet-lag, sem dvignila sidro in jadra ter usmerila premec proti jugu. Destinacija Hirifa, eden najlep\u0161ih zalivov v Ju\u017enem Pacifiku!<\/p>\n

\n
\"morje<\/figure>\n<\/div>\n

\u017de dve leti nisem jadrala na tisti jadrnici, zato sem za\u010dela plovbo z nekaj negotovosti in strahu… a to niso nujno negativna \u010dustva, v tem primeru so me prisilila, da sem bila zelo pozorna in osredoto\u010dena na to, kar sem po\u010dela. Pravzaprav je previdnost nujno potrebna vselej, ko jadramo v koralnem atolu. Poleg vseh obi\u010dajnih previdnostnih ukrepov sem morala imeti o\u010di atalno uprte naprej, da ne bi slu\u010dajno zadela v kak\u0161no koralno glavo, ki ni ozna\u010dena na kartah.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Bila sem izredno koncentrirana, a moje srce je pokalo od sre\u010de. Tu in tam sem si vzela trenutek odmora, da sem globoko zadihala in se razgledala naokrog. Nekaj sekund po\u010ditka mi je zadostovalo, da sem na polno zau\u017eila lepoto okrog sebe in si napolnila plju\u010da z morskim zrakom. Priznam, da se mi je kar smejalo od ponosa, ki ga prina\u0161a samostojno jadranje. Ob odsotnosti drugih \u010dlanov posadke, ki bi jih lahko krivili, moramo sami prevzeti polno odgovornost za vse odlo\u010ditve in napake. Soo\u010diti se moramo s svojimi omejitvami in slabostmi ter iz sebe izvle\u010di vse svoje sposobnosti in mo\u010d, da pridemo do cilja.<\/p>\n\n

Ko gre vse narobe, je te\u017eko. Pogosto sem jezna nase ali na jadrnico, obi\u010dajno se zgodi tudi to, da se od pretirane napetosti ali utrujenosti zjo\u010dem.<\/p>\n\n

Ko pa gre vse dobro, ko pasatni vetrovi polnijo jadra in se okoli mene ble\u0161\u010di mirno morje lagune, takrat jadranje postane \u010dista radost. V\u010deraj\u0161nje jadranje me je napolnilo z lahkotnostjo, radostjo in \u010dudovitim ob\u010dutkom popolne svobode.<\/p>\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n

Od nekdaj vem, da rada potujem sama, sedaj pa odkrivam, da \u0161e raje jadram sama.<\/p>\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n

Sre\u010dno sem prijadrala do Hirife in nekako se mi dozdeva, da se tri mesece ne bom premaknila od tu.<\/p>\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

“Sama? Kaj res? Za tri dolge mesece???” Ko sem prijateljem in znancem povedala, da se spet odpravljam v Polinezijo, so skoraj vsi najprej globoko vzdihnili in takoj zatem dodali: “Blagor tebi….”. Sledili so komentarji na dejstvo, da odhajam sama. “A ti ne bo dolg\u010das? Se ne boji\u0161? In kaj \u010de se ti kaj zgodi?” Tisti, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7533,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[122],"tags":[],"class_list":["post-7545","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-consigli"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7545","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7545"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7545\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7790,"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7545\/revisions\/7790"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7533"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7545"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7545"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/jasnatuta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7545"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}