Rodila sem se nekega lepega majskega dne v Sesljanu pri Trstu.
Po izobrazbi sem profesorica razrednega pouka, po duši pa popotnica in jadralka.
Že pri mladih letih sem postala inštruktorica jadranja pri italijanski jadralni zvezi, tako da sem približno deset let preživljala poletja v jadralni šoli, z otroki na Optimistih in z mladimi na jadralnih deskah. Poleti sem bila na morju, pozimi pa sem študirala v Ljubljani v Sloveniji, kjer sem leta 2005 diplomirala z nalogo na temo gibalnih iger pri učenju jadranja.
Po štirih letih poučevanja na slovenskih osnovnih šolah (na Otočcu in v Izoli) sem sklenila, da grem pogledat, kaj se skriva za obzorjem. Z nahrbtnikom na ramenih sem prepotovala Tajsko, Malezijo in Avstralijo.
Nekaj mesecev kasneje sem se v Avstraliji vkrcala na jadrnico in devet let plula po Tihem oceanu, kjer sem raziskovala Avstralijo, Mehiko, Francosko Polinezijo, Tongo in Fidži.
Od leta 2018 me lahko najdete predvsem v Jadranskem morju, na krovu moje jadrnice Tahuata. Poleti jadram in organiziram tečaje jadranja, jeseni potujem, pozimi pa pišem in predavam ter predstavljam svoje knjige.
Moje kvalifikacije:
- RYA Yachtmaster Offshore
- Inštruktorica jadranja pri italijanski jadralni zvezi FIV
- Inštruktorica UISP za kajutne jadrnice
- Italijanska licenca za plutje brez omejitev od obale
- Profesorica razrednega pouka (Univerza v Ljubljani)
- 30.000 navtičnih milj, predvsem v Tihem oceanu
- Veljaven tečaj BLSD
- Izpit za kratkovalovno radisjko postajo SSB s klicnim znakom KD0RSM
- SRC GMDSS certifikat
Moja najljubša igra je bila vedno lov na zaklad. Kot otrok sem oboževala, ko sem tekala gor in dol po vrtu in iskala listke, ki jih je mama skrila na drevesa in pod grmovje. Leta kasneje sem ugotovila, da je priprava lova na zaklad za druge pravzaprav še bolj zabavno: izmišljanje ugank, pisanje namigov, sestavljanje šifriranih sporočil, iskanje skrivališč, ki niso preveč očitna, itd. Bilo je obdobje, ko sem cele popoldneve risala zemljevida z limoninim sokom in ustvarjala ogromne sestavljanke, in verjemite, da se mi to nikoli ni zdelo izguba časa. Medtem ko sem to počela, sem se počutila ustvarjalna, srečna, živa.. Res ne vem, kdo se je bolj zabaval – jaz, ko sem pripravljala lov, ali pa otroci, ki so potem igrali.
Okoli tridesetega leta sem šla iskat zaklade v širni svet in nisem nehala. Rada jih iščem, najdem in delim z drugimi. Včasih je zaklad v obliki novega prijateljstva, včasih pa v obliki čudovitega kraja ali nepozabne izkušnje. Tisto, kar mi je najbolj všeč pri tej igri pa je, da zaklad pravzaprav sploh ni pomemben; glavno je, da uživamo, v tem kar počnemo.